Za skok v naravo je kolo kot naročeno, odlično je za naše zdravje in prevetritev glave, z njim pa lahko v Sloveniji zgradimo tudi bolj trajnostni turizem. Kolesarski turizem je odličen za gospodarstvo, še posebej za lokalna podeželska gospodarstva. Kolesarski gost neredko obiskuje manjše in odmaknjene kraje, pri čemer raje izbere lokalne ponudnike. Med njimi so pogosto kmetije, kolesarski gost na svoj način sodeluje pri ohranjanju kulturne krajine – te pogosto podcenjene naravne in kulturne vrednote Slovenije.
V številnih hribovitih in gorskih občinah je kolesarjenje strateški turistični proizvod. Tako kot na primer v Tolminu, ki se ponaša z nazivom Alpsko mesto 2016 ter si prizadeva za do narave prijazen in družbeno odgovoren razvoj alpskega prostora. Pri tem pa se Posočje, Koroška, Gorenjska in podobne regije v svojih prizadevanjih za razvoj zelenega turističnega proizvoda v obliki gorskega kolesarjenja soočajo s številnimi težavami.
Slovenski turizem gostom skozi številne promocijske dejavnosti daje obljubo: Slovenija – zelena, aktivna, zdrava. Ali je morda ta obljuba na trhlih temeljih?
14 slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma se je pred časom združilo v konzorcij odprimopoti.si z namero po usklajenem in celovitem delovanju za načrtni razvoj gorskega kolesarstva in kolesarjenja. Ena izmed prioritet sodelovanja so prizadevanja za spremembo slovenske pravne ureditve, ki ni naklonjena gorskemu kolesarjenju kot enemu izmed priljubljenih športov na prostem. Tudi zaradi tvornega delovanja konzorcija odprimopoti.si je bila leta 2014 ustanovljena medresorska delovna skupina za ureditev gorskega kolesarjenja, katere namen je podati predloge izboljšav pravne ureditve dostopa do naravnega okolja za gorsko kolesarjenje.
Na okrogli mizi v organizaciji konzorcija odprimopoti.si poleg vizij razvoja, rezultatov delovanja konzorcija odprimopoti.si leta 2015 predstavljamo tudi ovire, ki preprečujejo, da Slovenija kljub številnim danostim še vedno ni gorsko kolesarski raj.
Program
16.00 do 16.50 (moderator: Peter Zajc)
Peter Zajc, RRA Koroška – (Ne)razumevanje problematike gorskega kolesarjenja
Marko Lenarčič/Dušan Štrucl, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ, – Pomen specializacije turističnih ponudnikov
Jože Rovan, Komisija za turno kolesarstvo, Planinska zveza Slovenije – Vizija razvoja gorskega kolesarstva v okviru Planinske zveze Slovenije
Milena Černilogar, Kolesarska zveza Slovenije – Vizija razvoja gorskega kolesarstva v okviru Kolesarske zveze Slovenije
Lado Cindro, KGK Volja – Slovenski gorniški klub Skala – Gorsko kolesarjenje kot rekreativna dejavnost
Danilo Brecelj, Zbornica gorskih centrov-Gospodarska zbornica Slovenije ter Združenje slovenskih žičničarjev GIZ – Pomen gorskega kolesarjenja za gorske centre ter upravljavce žičnic
Andrej Žigon, Zavod Aliansa – Izziv vzpostavljanja kolesarskih parkov in parkov enoslednic v Sloveniji
Jan Klavora, Soča Outdoor Festival – Kaj pomeni gorsko kolesarjenje za Soča Outdoor Festival ter dolino Soče?
Peter Dakskobler, Soča Outdoor Festival – Kje je mesto gorskemu kolesarjenju v Triglavskem narodnem parku?
16.50 do 17.00 odmor
17.00 –18.00 Okrogla miza z udeleženci (moderator: Andrej Dekleva)